17.5.17

podoba v zrcalu

kakor prijatelj.
deli moje sanje,
joče z menoj,
z menoj se zasmeje,
v popolnem sozvočju z mano
mi v smehu
pokaže jezik
natanko tedaj kakor jaz.
a tudi
obrne hrbet
in gre
svojo pot
(vendar se vrne, če se ozrem nazaj).

kakor ljubimec.
ista želja v očeh,
isti poljubi na ustnicah,
isto hrepenenje v dlani,
ki se iztegne k meni.
iste zvezde v duši.

kakor samota.
eden,
ne dva.

© Aleks 2017

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.